Elektroerozija me je precej fascinirala Elektroerozija me je precej fascinirala
Nikoli si nisem mislil, da me bo danes kakšna tema, kot je elektroerozija, tako zanimala kot me. Če bi mi kdo nekaj let nazaj omenil to besedo, bi si mislil da gre za kakšen naraven pojav. A življenje me je popeljalo do trenutka, ko sem moral sodelovati pri izdelavi zelo natančnih kovinskih komponent. Tam sem prvič spoznal, kaj zares pomeni EDM in tovrstne obdelave železa.
Ko sem se tako prvič srečal s tem, me je to čisto navdušilo, saj sem takrat lahko dejansko razumel za kaj gre in kako to deluje.
Šlo je za projekt, kjer klasični rezalni postopki niso zadostovali. Deli so bili preprosto premajhni, ter so zahtevali veliko večjo natančnost z raznimi detajli. Zaradi tega se je potrebovala kakšna veliko bolj napredna tehnologija, kot je ravno elektroerozija. Poleg tega so bili tudi materiali pretrdi za razne klasične metode.
Predno sem prvič videl, kako to deluje v živo, nisem bil čisto prepričan, kaj pričakovati. Tedaj pa sem lahko bil priča postopku, kjer iskre, ki jih ustvari poseben stroj, dobesedno izparevajo kovino in to z neverjetno natančnostjo, tudi pod 0,01 mm, kar je res neverjetno. Brez mehanskega pritiska, vibracij in z možnostjo izdelave oblik, ki jih s klasičnimi metodami sploh ne moraš doseči.
Kar pa me je najbolj presenetilo je bilo to, da lahko elektroerozija oblikuje tudi tiste najtrše materiale in kovine. Kaljeno jeklo, titan, karbidi, nič od tega ni povzročalo težav. za večjo natančnost in manj obrabe pa je bila prednost tudi ta, da je postopek deloval brez stika med orodjem in materialom zaradi posebne iskre. To je tudi pomenilo, da je bilo mogoče ustvariti prav posebne in kompleksne oblike, za katere sem si prej mislil, da niso mogoče.
Tako me je elektroerozija res zelo fascinirala, čeprav si nikoli ne bi mislil, da bom imel kdaj opravka s takšno rečjo. …