Mesec: oktober 2025

Tinitus je precej grozna reč Tinitus je precej grozna reč

Prav spomnim se tistega dne, ko sem prvič začenjal slišati nenavadne zvoke v mojih ušesih. Šlo je za podobno piskanje, kot se pojavi po kakšni zabavi, ko ti glasni zvočniki predvajajo glasbo naravnost v ušesa. Ampak takrat se nisem odpravil prej na noben koncert, tako da mi je bilo še vedno vse skupaj precej čudno. Res pa je bilo, da smo en dan prej pri prijatelju nekaj popravljali, pri čemer smo uporabljali nekaj glasnega orodja. Zato sem to piskanje na začetku pripisoval temu.

Tinitus je precej grozna reč

Tako sem si rekel, da bom malo še počakal in ne bom delal panike po nepotrebnem. Ampak že naslednje jutro me je začelo spet skrbeti. Piskanje kar ni in ni minilo. Zaradi tega sem bil že čisto paničen, kajti takoj sem pomislil na tinitus. Pri tem gre namreč za piskanje v ušesu, ki je posledica poškodbe bobniča. Najhuje je to, da se tega ne da pozdraviti in se moraš na piskanje pač navaditi. Zato sem se kar odpravil do zdravnika, saj sem bil že čisto živčen. Že sama ideja, da bi lahko šlo za tinitus, me je precej prestrašila.

Tako sem končno prišel na pregled, kjer mi je zdravnik na žalost lahko sporočil tisto slabo novico. Po pregledu ušes je potrdil, da gre za tinitus. Takrat sem se iskreno skoraj zjokal. Res si nisem moral sploh predstavljati, kako bom živel s tem. Zdravnik pa me je tukaj pomiril in mi razložil, da kljub temu, da se reč zdi neznosna in kot da je konec sveta, obstaja nekaj reči, ki jih lahko naredim. Priporočal mi je razne terapije, ki naj bi te navadile, da takšno piskanje v ušesih ignoriraš. Priporočal mi je še, da se izogibam tišine, saj me bo ta še najbolj motila.

Tako sem res vzel vse njegove nasvete v poštev in lahko rečem, da sem se končno navadil na tinitus. Ta zvok me namreč ne moti več, ter je postal nekako podzavesten. Več uporabnih informacij in nasvetov najdete na audio.clarus.si.…

Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi. Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi.

Spomnim se trenutka, ko sem izvedela, da je moj brat postal oče. Občutki so me preplavili. Veselje, ganjenost, pa tudi nekakšna tiha odgovornost. Hotel sem mu napisati nekaj posebnega, nekaj, kar ne bo le formalno. In tako je nastalo moje prvo resnično osebno voščilo ob rojstvu.

Nisem želel kopirati verzov s spleta, pač pa sem sedel z beležko in premislil, kaj bi res rad povedal. Da sem ponosen nanj, da verjamem, da bo izjemen oče. Da je pred njim čudovita pot, polna izzivov in majhnih zmag. Voščilo ob rojstvu sem začel z iskreno mislijo in ga zaključil z nekaj vrsticami, ki so govorile o tem, kako dragocen je ta novi začetek.

Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi.

Ko sem mu ga predal, ga je prebral v tišini. Potem me je objel. Ničesar ni rekel, a sem čutil, da je razumel. Da so besede padle na pravo mesto.

Od takrat naprej ne podcenjujem moči pisane besede. Voščilo ob rojstvu ni le navada, je poklon življenju, je priznanje, da prihaja nekaj pomembnega in da to praznujemo skupaj. Zdaj vsakič, ko nekdo v mojem krogu postane starš, napišem svoje voščilo. Morda ni popolno, ni profesionalno, a je moje. In to je tisto, kar šteje.

Z leti sem opazil, da ljudje takšna voščila pogosto shranijo. Nekateri jih celo uokvirijo in obesijo v otroško sobo. In to nekaj pove. V svetu, kjer se komunikacija pogosto skrči na hitro sporočilo ali emotikon, ima ročno napisano voščilo ob rojstvu prav poseben pomen. Je nekaj otipljivega, trajnega.

Vsakič se potrudim, da dodam tudi nekaj osebnega, mogoče stavek, ki zrcali odnos z novopečenima staršema, ali drobno misel, ki bo otroku nekoč pomenila nekaj več. Morda ga bo, ko odraste, bral in čutil toplino trenutka, ko je prišel na svet. In čeprav tega morda ne bo nikoli povedal, bo vedel: bil je že takrat zares dobrodošel. Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi.…