Kava je moja prava jutranja rutina

Že kar nekaj časa je zame kava veliko več kot navaden topel napitek. Prav dobro se spomnim, ko sem jo prvič začel piti. Začelo se je tako, da smo se s sošolci v srednji šoli kdaj popoldne ali zjutraj odpravili na kavo v bližnji lokal. Takrat sem jo pravzaprav prvič zares poskusil. Kmalu pa sem si jo začel kuhati tudi doma, takoj ko sem se zbudil. Sprva je šlo bolj za radovednost kot za potrebo, bolj za občutek odraslosti kot za dejansko željo po okusu. A nekaj v tej kombinaciji vonja, topline in tiste rahle grenkobe me je prepričalo, da sem vztrajal.

Ta napitek mi da energijo, ki jo potrebujem, da lahko dan začnem čim bolj produktivno in uspešno. Zjutraj, ko jo spijem, sicer še ni tistega pravega učinka, a ko enkrat prispem v službo, sem že veliko bolj energičen, kar mi res pomaga. Ne gre le za fizični zagon, temveč tudi za mentalno pripravo. Med vožnjo do službe se mi misli razjasnijo, lažje si organiziram dan in dobim občutek, da imam stvari pod nadzorom. Brez tega bi bil začetek dneva precej bolj počasen in raztresen.

Danes je kava zame prava jutranja rutina. Skoraj vsak dan namreč začnem na ta način in to mi je postalo zelo všeč. Nimam več tiste muke z vstajanjem, ki me je včasih spremljala skoraj vsako jutro. Ko vem, da me v kuhinji čaka nekaj minut miru, je vse skupaj precej lažje. Najprej odprem okno, da v prostor pride svež zrak, nato si vzamem čas in jo pripravim brez hitenja. To je moj trenutek tišine, preden se dan zares začne. V teh nekaj minutah nisem dosegljiv za telefone, sporočila ali obveznosti. Sem samo jaz in moja rutina, ki me prizemlji in pripravi na vse, kar pride. Ravno zato mi pomeni toliko več kot le navada. Kava je postala del mojega vsakdana, brez katerega si jutra skoraj ne predstavljam več.