Tinitus je precej grozna reč

Prav spomnim se tistega dne, ko sem prvič začenjal slišati nenavadne zvoke v mojih ušesih. Šlo je za podobno piskanje, kot se pojavi po kakšni zabavi, ko ti glasni zvočniki predvajajo glasbo naravnost v ušesa. Ampak takrat se nisem odpravil prej na noben koncert, tako da mi je bilo še vedno vse skupaj precej čudno. Res pa je bilo, da smo en dan prej pri prijatelju nekaj popravljali, pri čemer smo uporabljali nekaj glasnega orodja. Zato sem to piskanje na začetku pripisoval temu.

Tako sem si rekel, da bom malo še počakal in ne bom delal panike po nepotrebnem. Ampak že naslednje jutro me je začelo spet skrbeti. Piskanje kar ni in ni minilo. Zaradi tega sem bil že čisto paničen, kajti takoj sem pomislil na tinitus. Pri tem gre namreč za piskanje v ušesu, ki je posledica poškodbe bobniča. Najhuje je to, da se tega ne da pozdraviti in se moraš na piskanje pač navaditi. Zato sem se kar odpravil do zdravnika, saj sem bil že čisto živčen. Že sama ideja, da bi lahko šlo za tinitus, me je precej prestrašila.

Tako sem končno prišel na pregled, kjer mi je zdravnik na žalost lahko sporočil tisto slabo novico. Po pregledu ušes je potrdil, da gre za tinitus. Takrat sem se iskreno skoraj zjokal. Res si nisem moral sploh predstavljati, kako bom živel s tem. Zdravnik pa me je tukaj pomiril in mi razložil, da kljub temu, da se reč zdi neznosna in kot da je konec sveta, obstaja nekaj reči, ki jih lahko naredim. Priporočal mi je razne terapije, ki naj bi te navadile, da takšno piskanje v ušesih ignoriraš. Priporočal mi je še, da se izogibam tišine, saj me bo ta še najbolj motila.

Tako sem res vzel vse njegove nasvete v poštev in lahko rečem, da sem se končno navadil na tinitus. Ta zvok me namreč ne moti več, ter je postal nekako podzavesten. Več uporabnih informacij in nasvetov najdete na audio.clarus.si.